Dammit I suck

…ha, ha na tejli strani sem našel zanimo lestvico razvoja fotografa 🙂  zanimiva,  pa tudi ne daleč od resnice. Ajde pa se poiščite 🙂 Jaz zase menim, da sem popolnoma v podnu…in dejansko me že kar malo skrbi, ker kadarkoli pregledujem svoje fotografije ne vem več ali je sploh dobra ali ne… čeprav so nekatere izmed njih, tudi fotografom noro dobre 🙂 Ko bi se vsaj malo naprej pomaknil, da bi si sploh še kdaj upal kaj poslati na kakšno razstavo…sicer, ko danes vidiš kaj vse zmaguje na teh naših vaških razstavah se vprašaš,  če niso ti žirant-je ravno na stopnji (flowers and cats). Potem pa pošlješ fotografijo na težak mednaroden natečaj in je kljub temu, da je čudovita in glavna na vasi z osvojeno glavno nagrado (odojek na veselici) niti sprejmejo ne… takrat padeš prvič v poden…in potem srečaš fazo naključnih škljocov skupaj z fotobutikom razsturata dokler ne nastopi tema… in potem cropamo ne več ali pa zelo malo, preset akcije so za en klinc( z izjemami) , kršimo vsa možna pravila, nenaključno fotografiramo  naključja… počnemo vse tisto zaradi česar bi morala biti fotografije izjemne pa vendarle ni vse tako lepo… vsaj v glavi ne…  očitno je potreben tudi čas…